Pri gradnji hiše se investitorji najprej srečujejo z vprašanjem, kakšno vrsto hiše graditi. To vprašanje se nanaša predvsem na material oz. zidake s katerimi bodo hišo gradili. Pri izbiri pravih zidakov za gradnjo hiše so tako postavljeni pred vprašanje, kateri zidaki so najboljši. Poglejmo si glavne vrste zidakov za gradnjo hiše in njihove karakteristike ter kateri zidaki so najboljši z a gradnjo hiše.
Vrste zidakov za gradnjo hiše
Pri gradnji hiše investitorji najpogosteje izbirajo med materiali kot so klasična opeka, knauf, siporex (Ytong), Porotherm in silikatni zidaki. Pri nas je najbolj razširjena gradnja hiše s klasično opeko. Ki ima sicer dobre lastnosti in dostopno ceno. V zahodni Evropi pa opeka ni tako razširjena, pač pa se povečini uporabljajo silikatni zidaki, ki imajo boljše karakteristike (vir). Razlog za to je, da silikatni zidaki pri nas do nedavnega niso bili dobavljivi oz. vsaj ne po normalni ceni. Zato so se tisti, ki bi se sicer zanje odločili, odločali za siporex, ki je navidez podoben, a ima bistveno manjšo gostoto in za Porotherm, ki je nekoliko izboljšana klasična opeka. Sedaj je silikatne zidake v Slovenijo pripeljalo podjetje Stireks d.o.o., kjer lahko dobite dodatne informacije in tehnične specifikacije.
Kaj moramo upoštevati pri izbiri zidakov za hišo
Pri izbiri zidakov za hišo je za večino najpomembnejše razmerje cene in vrednosti. Vedno bolj pa prihaja v ospredje pri izbiri tudi zdravje. Dejstvo je, da gradbeni materiali močno vplivajo na kakovost bivanja, zraka, klime, … Izbira materialov pa močno vpliva na to, kakšna bo klima v prostoru. Pri tem se bomo naslonili na največjo raziskavo gradbenih materialov v Evropi, ki se imenuje Viva Research Park.
V tej študiji je podjetje Baumit v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in inštituti primerjalo 12 hiš grajenih iz različnih materialov, ki so jih v ta namen zgradili. Vsaka od teh hiš je velika 12 m2, visoka 2,87 m, vsebuje 33 senzorjev, ima ena vrata in eno okno. Ena od teh hiš je neizolirana.
Glavna vprašanja te raziskave se nanašajo na vpliv gradbenih materialov na zdravje in tako odgovarja na vprašanja, kako gradbeni materiali vplivajo na:
- Kakovost zraka v prostoru
- Vlaga v prostoru
- Izolacija hrupa
- Radioaktivnost (radon)
Zaključki raziskave potrjujejo, da je najboljši material oz. zidak za gradnjo hiše silikatni zidak.
Silikatni zidaki imajo pozitivne učinke na naše zdravje in dobro počutje. Dokazano zmanjšujejo negativne vplive okolja (hrup, nenadna nihanja zunanjih temperatur, radon, visokofrekvenčna elektromagnetna polja,…) in uravnavajo notranjo vlago. Gradnja s silikatnimi zidaki je enostavna, hitra, protipotresno varna in energijsko učinkovita. (vir)
Kot piše stran Gradnja hiše “silikatni zidaki v gradbeništvu uporabljajo že od leta 1898. Čeprav je pogostost uporabe v Evropi različna, so najbolj razširjeni v zahodni Evropi, predvsem v Nemčiji. Tako je zidanje hiš s silikatnimi zidaki standard in je celo bolj razširjeno kot zidanje z opeko. Razlog, zakaj pri nas ni tako leži v tem, da so od zaprtja tovarne v Brežicah silikatni zidaki težje dobavljivi, oz. so skoraj popolnoma izginili s z našega trga. Sedaj se vračajo v ponudbo silikatni zidaki Sendwix, njihova uporaba pa se s tem hitro povečuje pri gradnji hiš kakor tudi pri gradnji delov konstrukcij, ki so sicer težje izvedljiva.” (vir)
Gostota in akumulativnost zidakov
Silikatni zidaki oz. silikatna opeka je med omenjenimi materiali najgostejša. Izgleda sicer tako kot siporex, vendar je precej težja, bolj gosta. Zato se silikatne zidake zlaga enega na drugega s pomočjo mini-žerjava. Ker imajo večjo gostoto od ostalih materialov posledično zagotavljajo višjo akumulativnost (vzdrževanje temperature). To pomeni, da enkrat ogreta hiša dlje časa ohranja toploto. Silikatni zidaki so popolnoma naravni, izdelani so iz kremenčevega peska, apna in vode. Pri proizvodnji silikatnih zidakov se porabi bistveno manj naravnih virov (vode), kot pri proizvodnji klasične opeke, zato jih lahko smatramo tudi kot okolju bolj prijazen material.
Druga posledica višje gostote je boljša izolacija zvoka. Kar pomeni, da silikatni zidaki zagotavljajo več miru v prostoru.
Kako zidaki vplivajo na vlago v prostoru
Kar se vlažnosti tiče, “so raziskave pokazale, da lahko že majhna debelina apnenega notranjega ometa, pomembno vpliva na uravnavanje vlage v prostoru. Nedvomno je, da silikatni zidaki, ki vsebujejo apno in notranji apneni ometi uravnavajo vlago na način, da le ti ob visoki vlažnosti vlago absorbirajo in nato, ko je v prostoru zrak suh, vlago ponovno oddajajo nazaj v prostor s čimer se posledično ohranja optimalna vlažnost v prostoru. Poleg prisotnost notranjega ometa iz apna v prostoru ima pomemben vpliv na relativno vlažnost tudi toplotna izolacija.” (vir) Nenazadnje je treba omeniti tudi potresno varnost, kjer ni dileme, da so silikatni zidaki s svojo gostoto najbolj varen zidak za gradnjo hiše.
Vpliv zidakov na radioaktivnost in vsebnost radona v prostoru
Nezanemarljiv dejavnik pri izbiri zidakov za hišo pa je tudi radioaktivnost. Pri trem je najbolj pomembna prisotnost radioaktivnega radona v hiši. Glavni vir radona je izhlapevanje iz zemlje in gradbeni material. Tudi v tem pogledu je najboljši silikatni zidak, “Faktorji, ki vplivajo na koncentracijo radona so sledeči: izmenjava zraka v stavbah, prepustnost gradbene konstrukcije ter zgradba prsti pod stavbo. Če primerjamo konstrukcijske gradbene materiale, ima najnižjo prisotnost radona apneno-peščeni (silikatni) zidak – 15 Bq/m3 (Bequelov/m3), Beton 30 Bq/m3 ter opečni zidak 40 Bq/m3″ (vir)
Kaj pa izolacija hiše
Sodeč po omenjeni študiji je torej najboljša izbira silikatni zidak za hišo, v kombinaciji s paro-propustno izolacijo, kot je na primer Sympor Silber Reflex. Plošča je odporna proti izpostavljenosti sončnim žarkom (se ne zvija). Izdelana je v tovarni in ima skoraj 50 odstotkov večjo gostoto v primerjavi s klasičnim belim in z grafitnim stiroporom, zaradi česar je dimenzijska stabilnost plošče Silber neprimerljivo boljša. Tudi vodovpojnost plošče je zelo nizka, saj pri kratkotrajnem namakanju znaša manj kot 0,5 odstotka. Toplotna prevodnost plošče Silber refleks znaša 0,031 W/m2k in je za 25 odstotkov boljša od klasičnega belega fasadnega stiropora.
Notranje stene
V študiji je bilo ugotovljeno, da je za notranje omete najbolj primeren apnen omet. “Raziskave so pokazale, da lahko že majhna debelina apnenega notranjega ometa, pomembno vpliva na uravnavanje vlage v prostoru.” Nedvomno je, da apno in notranji apneni ometi uravnavajo vlago na način, da le ti ob visoki vlažnosti vlago absorbirajo in nato, ko je v prostoru zrak suh, vlago ponovno oddajajo nazaj v prostor s čimer se posledično ohranja optimalna vlažnost v prostoru. Poleg prisotnost notranjega ometa iz apna v prostoru ima pomemben vpliv na relativno vlažnost tudi toplotna izolacija.
Kateri zidaki so najboljši
Glede na ugotovitve študije lahko zaključimo dve bistveni stvari:
- Zidaki, ki imajo večjo gostoto zagotavljajo boljše in bolj zdrave pogoje za bivanje.
- Apno zagotavlja optimalno klimo v prostoru, zato je apnen notranji omet in apnen zidak (silikatni zidak) najboljša izbira s tega vidika.
Za gradnjo hiše so silikatni zidaki najboljša izbira (poleg betona) v vseh pogledih. Silikatni zidaki nudijo največjo akumulativnost, največjo stopnjo izolacije ter zagotavljajo najboljšo klimo. Poleg tega je gradnja s silikatnimi zidaki izjemno fina. To pomeni, da se silikatni zidaki bolj natančno zlagajo en na drugega. Stene narejene z njimi so v osnovi ravne in potrebujejo manj ometa. Poleg tega pa imajo vnaprej izdelane kanale za napeljavo inštalacij.
Druga po naši izbiri je opeka, ki ima podobne karakteristike kot silikatni zidak, le v nekoliko manjši meri. Nekoliko izboljšana verzija opeke (Porotherm) pa zagotavlja v primerjavi s klasično opeko tudi bolj fino gradnjo.
T.i. “knauf” hiše imajo sodeč po študiji najslabšo akumulativnost, slabšo izolacijo, hkrati pa dlje časa ohranjajo hlapne organske spojine. “Hlapne organske spojine (HOS) se pogosto pojavljajo pri lesenih hišah in so lahko prisotne tudi več mesecev po vselitvi, in sicer po ugotovitvah raziskave so bile HOS prisotne tudi 19 mesecev po izgradnji. Najpogostejša oblika HOS je formaldehid, ki se pojavlja predvsem v lepljenih lesenih ploščah, lepilih ter parketnih lepilih. Daljše izpostavljanje HOS pa ima lahko na posameznika močan dražeči učinek in lahko povzroči bronhitis in astmo.” (vir)
Zato je odločitev v tem primeru precej jasna. V kolikor ni nekih večjih posebnosti pri gradnji, je silikatni zidak najbolj logična smiselna izbira v vseh pogledih. Natančnost zidanja s silikatnimi zidaki je najvišja, so najboljša izbira v smislu zdravja, zagotavljajo pa tudi visoko proti-potresno varnost.
